»Kdo sem?« je eno najstarejših in hkrati najtežjih vprašanj. Pogosto nanj odgovarjamo hitro: sem starš, vodja, prijatelj, športnik, ustvarjalec. Vprašanje pa je, ali je identiteta res seznam vlog, ki jih opravljamo? Ali pa gre za nekaj globljega, za način, kako organiziramo in dojemamo pomen svojega življenja?
V filozofiji in tudi v pristopih nevrolingvističnega programiranja (NLP) se identiteta ne razume kot nekaj popolnoma nespremenljivega. Bolj kot kamnu je podobna reki, ki ohranja občutek kontinuitete, hkrati pa se ves čas spreminja in raste.
Identiteta kot zemljevid, ne kot ozemlje
Eden od aksiomov, ki ga srečamo v NLP, je misel, da »zemljevid ni ozemlje«. To pomeni, da naša predstava o svetu ni enaka svetu samemu. Enako velja za predstavo o sebi.
- Ko nekdo reče: »Jaz sem neuspešen človek.«
- »Jaz sem introvert.«
- »Jaz nisem za vodenje.«
to pogosto niso objektivna dejstva, temveč interpretacije izkušenj.
Filozofija nas na to opozarja že stoletja. Mnogi misleci so poudarjali razliko med tem, kar smo, in tem, kar verjamemo, da smo. Vprašanje zato ni samo: Kdo sem?
Ključno vprašanje je: Katero zgodbo o sebi vsak dan potrjujem?
Moč jezika pri oblikovanju identitete
Jezik ni le orodje za opisovanje resničnosti, ampak z njim soustvarjamo identiteto.
Primer:
- »Naredil sem napako.
- »Sem človek, ki vedno dela napake.«
Prvi stavek opisuje dogodek.
Drugi stavek dogodek spremeni v identiteto.
NLP opozarja na razliko med vedenjem in identiteto. Vedenje je nekaj, kar počnemo. Identiteta je nekaj, kar mislimo, da smo.
Ko vedenje postane identiteta, se prostor za spremembo zmanjša.
Če verjamem: »Nisem discipliniran človek«, bom tudi ob uspehu pogosto našel razlago, zakaj je bil to le naključen trenutek.
Če pa rečem: »Trenutno razvijam disciplino«, odprem možnost razvoja.
Filozofski paradoks: ostati isti in se hkrati spreminjati
Človek si pogosto želi stabilne identitete. Nekaj trdnega, kar ostane enako ne glede na okoliščine.
Toda življenje kaže drugače.
Spreminjajo se naše vrednote.
Spreminjajo se odnosi.
Spreminjajo se cilji.
Paradoks identitete je, da občutek »jaz sem jaz« ostaja tudi takrat, ko se skoraj vse drugo spremeni.
Morda identiteta ni vsebina našega življenja, temveč sposobnost povezovanja sprememb v smiselno celoto.
Tri vprašanja za raziskovanje identitete
Če želiš pogledati globlje vase, si lahko zastaviš:
1. Katere oznake o sebi ponavljam že leta?
2. Katere od teh oznak temeljijo na dejstvih in katere na starih interpretacijah?
3. Če bi svojo zgodbo napisal na novo, kaj bi ostalo in kaj bi spremenil?
Zaključek
Identiteta ni nujno cilj, ki ga enkrat dosežemo. Lahko je odnos do sebe,odprt, radoveden in pripravljen na spremembo.
Morda odgovor na vprašanje »Kdo sem?« ni en sam stavek.
Morda je bolj pošten odgovor:
Sem človek v procesu postajanja.