Vsak človek ima svoje načine razmišljanja, odzivanja in delovanja.
Nekateri ljudje v izzivih vidijo priložnost, drugi nevarnost. Nekateri hitro ukrepajo, drugi odlašajo. Nekateri z lahkoto gradijo odnose, drugi se vedno znova znajdejo v podobnih konfliktih.
Vprašanje ni samo kaj ljudje počnejo, ampak predvsem:
po katerih notranjih strategijah delujejo.
V NLP-ju in sodobnem coachingu vemo, da vedenje ni naključno. Vsako vedenje ima svojo notranjo strukturo, ki jo pogosto vodijo nezavedni vzorci, prepričanja, vrednote in življenjske izkušnje.
Zato ljudje pogosto ponavljajo enake rezultate:
- v odnosih,
- poslu,
- financah,
- samozavesti,
- ali osebnem razvoju.
Ne zato, ker ne bi bili sposobni spremembe, ampak zato, ker vedno znova uporabljajo iste notranje strategije.
Kaj je vedenje?
Vedenje je vse, kar človek dela navzven:
- kako govori,
- kako reagira,
- kako sprejema odločitve,
- kako rešuje probleme,
- kako komunicira,
- kako vodi sebe in druge.
To je vidni del človeka.
Vendar, vedenje nikoli ne nastane samo od sebe. Za vsakim vedenjem obstaja notranji proces:
- misel,
- pomen,
- čustvo,
- notranja slika,
- prepričanje,
- ali avtomatski vzorec.
Če nekdo ob kritiki takoj zapre komunikacijo, to ni samo vedenje. V ozadju pogosto obstaja strategija zaščite:
»Če se umaknem, se izognem bolečini.«
Če nekdo stalno dela preko svojih meja, je lahko v ozadju strategija dokazovanja:
»Vreden sem samo, če sem uspešen.«
Strategije so notranji program delovanja
V NLP-ju strategija pomeni zaporedje notranjih procesov, po katerih človek pride do določenega vedenja ali rezultata.
Vsak človek ima strategije za:
- motivacijo,
- odločanje,
- komunikacijo,
- samozavest,
- učenje,
- odnose,
- stres,
- uspeh,
- in tudi neuspeh.
Te strategije pogosto delujejo avtomatsko.
Na primer:
1. človek nekaj vidi,
2. ustvari notranjo sliko neuspeha,
3. začuti strah,
4. začne dvomiti,
5. odlaša z akcijo.
To postane njegova strategija za izogibanje.
Druga oseba pa lahko:
1. vidi izziv,
2. ustvari notranjo predstavo uspeha,
3. občuti motivacijo,
4. začne delovati,
5. se sproti prilagaja.
To postane strategija rasti.
Razlika med ljudmi pogosto ni v sposobnostih, ampak v notranjih strategijah, ki jih uporabljajo.
Strategija uspeha in strategija neuspeha
Uspešni ljudje nimajo nujno manj problemov. Pogosto imajo drugačen notranji proces.
Njihova strategija je lahko:
1. opazijo priložnost,
2. ustvarijo notranjo predstavo uspeha,
3. začutijo motivacijo,
4. sprejmejo odločitev,
5. začnejo delovati,
6. se sproti prilagajajo in učijo,
7. napake razumejo kot povratno informacijo.
Tak človek ne vidi neuspeha kot dokaz svoje nesposobnosti, ampak kot del procesa učenja.
V NLP-ju je eno ključnih načel:
»Ni neuspeha, obstaja samo povratna informacija.«
Na drugi strani pa ima tudi neuspeh pogosto svojo strategijo.
Na primer:
- človek dobi idejo,
- takoj ustvari notranjo sliko možnega neuspeha,
- občuti strah ali dvom,
- začne analizirati vse možne težave,
- izgubi energijo,
- odlaša,
- ne naredi akcije ali hitro odneha,
- nato sebi potrdi:
»Saj sem vedel, da mi ne bo uspelo.«
To postane njegov dokaz in resnica v katero verjame.
Možgani vedno iščejo dokaze za tisto, kar že verjamemo.
Če nekdo verjame:
»Nisem dovolj dober.«
bo njegov fokus pogosto usmerjen v:
- napake,
- kritiko,
- zavrnitve,
- in potrditve lastnega dvoma.
Ali iste strategije uporabljamo na vseh področjih življenja?
Zelo pogosto da.
Človek običajno ne razvije popolnoma ločenega načina delovanja za:
- odnose,
- finance,
- posel,
- zdravje,
- komunikacijo,
- ali samozavest.
Večina ljudi uporablja podobne notranje strategije na različnih področjih življenja.
Če ima nekdo strategijo:
- pretiranega analiziranja,
- odlašanja,
- dvoma vase,
- strahu pred napakami,
- ali potrebe po potrditvi,
se bo ta vzorec pogosto pokazal:
- v poslu,
- partnerskih odnosih,
- pri učenju,
- finančnih odločitvah,
- in osebni rasti.
Enako velja za uspešne strategije.
Če človek razvije notranji vzorec:
- osredotočenosti,
- jasnega odločanja,
- prilagodljivosti,
- učenja iz napak,
- in vztrajnosti,
bo ta strategija pogosto pozitivno vplivala na več področij njegovega življenja.
Zato ljudje pogosto menjajo:
- službe,
- partnerje,
- okolje,
- projekte,
vendar, povsod ustvarjajo podobne rezultate.
Ne zato, ker bi bilo življenje proti njim, ampak zato, ker povsod s seboj nosijo isti notranji program.
Večina strategij nastane nezavedno
Velik del naših vzorcev se oblikuje skozi:
- otroštvo,
- okolje,
- družinske modele,
- čustvene izkušnje,
- šolo,
- in ponavljajoče se situacije.
Sčasoma naši možgani ustvarijo avtomatske poti delovanja.
Zato ljudje pogosto rečejo:
- »Takšen pač sem.«
- »Vedno reagiram enako.«
- »Ne morem si pomagati.«
V resnici pa ne gre za osebnost, ampak za naučen vzorec.
In vse, kar je naučeno, se lahko tudi spremeni.
Nevrološke ravni kot struktura notranjega sveta
V NLP-ju pogosto uporabljamo model nevroloških ravni, ki pomaga razumeti, kako je organizirano naše notranje delovanje.
Te ravni vplivajo druga na drugo in skupaj ustvarjajo našo življenjsko izkušnjo.
1. Okolje
Kje živimo?
S kom smo obdani?
Kakšno okolje vpliva na nas?
Okolje pogosto spodbuja ali omejuje naše vedenje.
2. Vedenje
Kaj počnemo?
Kako delujemo?
Kako reagiramo?
To je vidni del naših notranjih procesov.
3. Sposobnosti in strategije
Kako razmišljamo?
Kako rešujemo probleme?
Katere notranje strategije uporabljamo?
Na tej ravni nastajajo naši vzorci delovanja.
4. Prepričanja in vrednote
Kaj verjamemo o sebi in svetu?
Kaj nam je pomembno?
Ta raven močno določa naše odločitve, motivacijo in čustvene odzive.
5. Identiteta
Kdo sem jaz?
To je globoka notranja predstava o sebi, ki pogosto določa meje našega življenja.
Če človek globoko verjame:
»Nisem dovolj dober.«
bo tudi njegovo vedenje sledilo tej identiteti.
Prav identiteti bom namenila poseben blog zapis, saj predstavlja eno najmočnejših ravni osebne spremembe.
6. Poslanstvo in pripadnost
Kaj je moj večji namen?
Komu ali čemu pripadam?
Kakšen pečat želim pustiti?
To je raven smisla, povezanosti in širšega pomena življenja.
Zakaj ljudje težko spremenijo vedenje?
Veliko ljudi poskuša spremeniti samo vedenje:
- želijo več discipline,
- boljšo komunikacijo,
- več samozavesti,
- manj stresa.
Vendar sprememba pogosto ne traja, če ne spremenimo tudi globljih ravni:
- vedenja,
- strategij,
- prepričanj,
- vrednot,
- in identitete.
Če nekdo verjame:
»Nikoli mi ne uspe.« bo njegovo vedenje vedno znova ustvarjalo dokaze za to prepričanje.
Zato trajna sprememba nikoli ni samo stvar motivacije. Gre za spremembo notranje strukture.
Fleksibilnost je ključ osebne rasti
Pomembno je razumeti tudi, da strategija, ki človeku pomaga na enem področju, ni nujno dobra na drugem.
Na primer:
- ekstremna kontrola lahko pomaga pri poslu,
- vendar škoduje partnerskemu odnosu.
Ali:
- previdnost lahko pomaga pri financah,
- vendar omejuje spontanost in osebno rast.
Zato osebna rast ni samo »postati boljši«, ampak predvsem, razviti večjo fleksibilnost.
V NLP-ju velja:
»Največ vpliva ima tisti, ki ima največ fleksibilnosti.«
To pomeni sposobnost, da človek prilagodi svoje vedenje situaciji, namesto da vedno uporablja isti avtomatski vzorec.
Coaching, NLP in spreminjanje strategij
Coaching in NLP pomagata človeku:
- prepoznati nezavedne vzorce,
- razumeti svoje strategije,
- spremeniti omejujoče odzive,
- in ustvariti nove načine delovanja.
Ko človek začne drugače uporabljati svoj notranji dialog, pozornost, predstave in čustvene odzive, začne spreminjati tudi rezultate v zunanjem svetu.
Največja moč človeka ni v tem, da nikoli ne pade.
Največja moč je v tem, da lahko spremeni način, po katerem deluje.
Naše vedenje ni naključno.
Vodijo ga notranje strategije, prepričanja, vrednote in globlji vzorci, ki pogosto delujejo nezavedno.
Ko razumemo strukturo svojega notranjega sveta, začnemo razumeti tudi:
- zakaj delujemo tako kot delujemo,
- zakaj ponavljamo določene rezultate,
- in kako lahko ustvarimo trajno spremembo.
Vsaka sprememba vedenja se začne z zavedanjem notranjih procesov.
In prav tam se začne resnična osebna rast.